Norveški Nobelov inštitut je uradno zavrnil predlog venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machada, da bi svojo Nobelovo nagrado za mir delila z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Institucija je v svojem odzivu poudarila, da so pravila odbora jasna in da prestižnega priznanja ni mogoče prenašati na druge osebe ali ga poljubno deliti, s čimer so končali ugibanja o morebitni diplomatski kupčiji. Machada je s svojo ponudbo poskušala utrditi podporo Trumpove administracije pri prizadevanjih za politično tranzicijo v Venezueli. Analitiki ocenjujejo, da je želela opozicijska voditeljica svojo moralno avtoriteto, ki jo prinaša nagrada, zamenjati za konkretno politično in vojaško podporo Združenih držav Amerike v boju proti režimu v Caracasu. Trump, ki je v preteklosti že kazal zanimanje za Nobelovo priznanje, se na odločitev inštituta še ni odzval. Dogodek je sprožil burne razprave o integriteti Nobelove nagrade in njeni vlogi v mednarodni politiki. Medtem ko podporniki Machade dejanje vidijo kot pragmatično potezo za rešitev države, kritiki in norveški varuhi pravil vztrajajo pri tem, da nagrada ne sme postati sredstvo za politična trgovanja. Odločitev inštituta ostaja neomajna, kar pomeni, da Machada ostaja edina nosilka priznanja za leto 2025.

Vrhovni organi pregona v Filadelfiji so po torkovem uboju aktivistke Renee Nicole Good v Minneapolisu zavzeli ostro stališče proti zveznim agentom Trumpove administracije. Okrožni tožilec Larry Krasner je napovedal pregon vseh zveznih agentov ICE, ki bi v mestu kršili zakonodajo ali izvajali nezakonite postopke. Krasner je dejanja zvezne agencije označil za fašistična in poudaril, da posnetki streljanja kažejo na hudo kršitev protokolov organov pregona. Istočasno z notranjimi napetostmi se administracija predsednika Donalda Trumpa sooča s kritikami glede zunanje politike. Jennifer Kavanagh iz raziskovalne organizacije Defense Priorities opozarja, da agresivno širjenje vojaške prisotnosti v Latinski Ameriki, na Bližnjem vzhodu in v Aziji nevarno izčrpava ameriške oborožene sile. Trumpova odločitev za vojaško posredovanje v Venezueli z namenom odstavitve Nicolasa Madura je v regijo pritegnila več kot 10.000 pripadnikov vojske in desetino ameriške mornarice. Kljub povečanim stroškom v Evropi, ki letno znašajo več deset milijard dolarjev, in okrepljenim operacijam v Iranu ter obrambi Izraela, Združene države Amerike niso zmanjšale svoje prisotnosti v Aziji. Analitiki svarijo, da takšna razporeditev sil, ki vključuje tudi neomajno podporo Tajvanu, povečuje tveganje za varnost ameriške domovine, saj so viri preveč razpršeni po svetu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ponovno izpostavil nujnost vzpostavitve ameriškega nadzora nad Grenlandijo, ki jo je označil za ključno za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Trump je opozoril, da bi pasivnost Washingtona odprla vrata ruskemu in kitajskemu vplivu na Arktiki. Po njegovih besedah bi ti državi brez ameriškega posredovanja postali neposredni sosedi ZDA na severu, kar je označil za nesprejemljiv scenarij. Izjave so bile podane med srečanjem z vodilnimi predstavniki naftne industrije, kjer so razpravljali o vojaškem posredovanju v Venezueli in prizadevanjih za preusmeritev tamkajšnje proizvodnje nafte v korist ameriškega gospodarstva. Trump je ob tem potrdil, da ZDA trenutno obravnavajo Venezuelo kot zaveznico, vendar je poudaril, da je preprečevanje prisotnosti geopolitičnih tekmecev v regiji in na strateških ozemljih, kot je Grenlandija, prednostna naloga njegove administracije. Najnovejše napetosti so neposredno povezane z dogodki iz začetka januarja, ko so evropski zavezniki in Danska ostro zavrnili Trumpove zahteve po priključitvi otoka. Kljub mednarodnemu nasprotovanju Bela hiša Grenlandijo še naprej opredeljuje kot strateško prioriteto, pri čemer se predsednik sklicuje na nacionalno varnost in preprečevanje širitve vpliva Moskve in Pekinga v arktični regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko postajo Fox News napovedal, da se bo prihodnji teden v Washingtonu srečal z voditeljico venezuelske opozicije Marío Corino Machado. Trump je izrazil pripravljenost, da od nje sprejme Nobelovo nagrado za mir, če mu jo bo ta podarila, ob tem pa ponovil svoje prepričanje, da bi moral priznanje prejeti že prej zaradi svojih zaslug pri preprečevanju oboroženih spopadov. Kljub Trumpovemu navdušenju nad predajo nagrade so iz Norveškega Nobelovega inštituta sporočili, da takšen prenos ni mogoč. Tiskovni predstavnik inštituta je pojasnil, da so Nobelove nagrade neprenosljive in da jih po razglasitvi dobitnika ni mogoče odvzeti ali predati tretji osebi. Nagrajenka lahko prosto razpolaga le z denarnim delom nagrade, ne pa tudi z uradnim statusom lavreata. Politične napetosti so se v regiji stopnjevale po ameriškem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Čeprav so podporniki Machadove upali, da bo podelitev nagrade Trumpu utrdila njeno vlogo v Venezueli, je Trump presenetljivo podprl podpredsednico Delcy Rodríguez kot vršilko dolžnosti predsednice države. Rodríguezova, sicer zaveznica pokojnega Huga Cháveza, zdaj vodi državo, medtem ko Trumpova administracija oblikuje novo politiko do Venezuele.

Ameriški podpredsednik J. D. Vance je evropske zaveznice pozval, naj vprašanje varnosti Grenlandije obravnavajo z večjo resnostjo. Opozoril je, da bodo Združene države Amerike prisiljene ukrepati samostojno, če Evropa ne bo okrepila svoje vloge pri zaščiti tega strateško pomembnega ozemlja. Poziv prihaja v času ponovnih ugibanj o interesu administracije Donalda Trumpa za nakup otoka, kar Vance utemeljuje s potrebo po zagotavljanju varnosti v arktični regiji. Analitiki ocenjujejo, da so strahovi pred morebitno invazijo ZDA na Grenlandijo pretirani, vendar opozarjajo, da zgodovinski precedensi obstajajo. Združene države Amerike so namreč že leta 1917 od Danske odkupile Deviške otoke, kar kaže na preteklo prakso trgovanja z ozemlji. Trenutne napetosti dodatno stopnjujejo vprašanja o evropski solidarnosti in zmožnosti enotnega odziva na ameriške pritiske, ki segajo od obrambnih zahtev do trgovinskih omejitev. Nedavni dogodki na področju carin, ko je bil dosežen dogovor o 15-odstotnih dajatvah, so že povzročili razkol znotraj Evropske unije. Medtem ko so nekatere države, kot je Nemčija, sporazum pozdravile kot preprečitev trgovinske vojne, so druge, predvsem Francija, Bruslju očitale kapitulacijo pred Washingtonom. Vanceov pritisk glede Grenlandije tako predstavlja nov preizkus za evropsko diplomacijo in njeno odvisnost od ameriških varnostnih jamstev.

Venezuelski notranji minister Diosdado Cabello je javnost obvestil, da je v sobotnem napadu ameriških sil v Venezueli življenje izgubilo sto ljudi. To je prva uradna potrditev števila smrtnih žrtev s strani venezuelskih oblasti po operaciji, ki jo je v Caracasu izvedla elitna enota ameriške vojske. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bil primarni cilj operacije zajetje ključnih političnih osebnosti v državi. Med vojaško akcijo so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Informacije o visokem številu žrtev bi lahko pomembno vplivale na mednarodno diplomacijo in prihodnje odnose med Caracasom in Washingtonom, zlasti v luči administracije predsednika Donalda Trumpa. Minister Cabello ostaja eden ključnih virov informacij o posledicah vdora na venezuelsko ozemlje. Dogodek predstavlja drastično zaostritev napetosti v regiji, saj gre za neposredno vojaško posredovanje z namenom odstranitve tujega državnega voditelja. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja poročila o žrtvah in se sprašuje o zakonitosti izvedene operacije na tujih tleh. Poročila o stotih smrtnih žrtvah med operacijo zajetja Madura dodatno obremenjujejo že tako kritične humanitarne in politične razmere v tej južnoameriški državi.

Ruska federacija in Francija sta izvedli izmenjavo zapornikov, v okviru katere je ruski predsednik Vladimir Putin pomilostil francoskega raziskovalca Laurenta Vinatiera. Vinatier, ki je prestajal triletno zaporno kazen zaradi kršitev zakonodaje o tujih agentih, je bil v Parizu zamenjan za ruskega košarkarja Daniila Kasatkina. Kljub tej diplomatski gesti pa se v ruskih konservativnih krogih in delu javnosti krepi nezadovoljstvo zaradi domnevno preblagega odziva Moskve na nedavno ameriško zaplembo naftnega tankerja Marinera v Severnem Atlantiku. Zaplembo ladje, ki je plula pod rusko zastavo, so ameriške sile utemeljile s kršenjem sankcij proti Venezueli, medtem ko kritiki, kot je Paul Craig Roberts, dogodek označujejo za vojno dejanje. Rusko ministrstvo za promet je sicer pojasnilo, da je ladja pod rusko zastavo plula le začasno, vendar so mlačni uradni odzivi Moskve sprožili val ugibanj o Putinovi zmožnosti odločnega ukrepanja proti zahodnim provokacijam. Konservativni analitiki opozarjajo, da bi lahko takšna toleranca dolgoročno privedla do še večjih konfliktov. Notranjepolitični pritiski na Kremlj se stopnjujejo v času, ko se Rusija sooča z vse večjimi pritiski na mednarodnem prizorišču. Medtem ko so nekatere izmenjave zapornikov interpretirane kot poskusi ohranjanja diplomatskih kanalov, se v ozadju vrstijo obtožbe o špioniranju in stopnjevanju sankcij. Razhajanja med uradno previdno diplomacijo in pričakovanji radikalnejših političnih struj znotraj Rusije kažejo na naraščajočo napetost v ruskem političnem vrhu glede strategije v odnosu do Zahoda.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo javno pozval Združene države Amerike, naj izvedejo operacijo ugrabitve Ramzana Kadirova, voditelja ruske Čečenske republike. Zelenski trdi, da bi takšna poteza predstavljala močan pritisk na ruskega predsednika Vladimirja Putina in pomembno prispevala h končanju vojne v Ukrajini. Ukrajinsko vodstvo ob tem poudarja potrebo po agresivnejših metodah pritiska na Kremelj, medtem ko se spopadi na bojiščih nadaljujejo brez znakov umiritve. Istočasno je rusko ministrstvo za zunanje zadeve ostro odgovorilo na napovedi o morebitni namestitvi zahodnih enot v Ukrajini v okviru tako imenovane koalicije voljnih. Moskva je uradno sporočila, da bodo vse tuje vojaške sile na ukrajinskem ozemlju obravnavane kot legitimni bojni cilji. Po navedbah ruskih oblasti postajajo militaristične izjave nekaterih evropskih vlad vse nevarnejše in neposredno vodijo v stopnjevanje konflikta med Rusijo in Zahodom. Napetosti se povečujejo ravno v času, ko se v mednarodni skupnosti pojavljajo različni predlogi za nove mirovne pogovore, ki pa so zaradi radikalizacije retorike obeh strani vprašljivi. Medtem ko Kijev zahteva odločnejše posege zaveznikov, Moskva z jasnimi opozorili o napadih na zahodne sile utrjuje svojo pozicijo v konfliktu, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v celotni regiji.

Namestnik vodje kabineta Bele hiše Stephen Miller je v nedavnih izjavah ponovno obudil razpravo o ameriški priključitvi Grenlandije, ki je trenutno pod suverenostjo Danske. Miller je poudaril, da bi otok moral postati del Združenih držav Amerike, pri čemer je zatrdil, da Washingtonu za dosego tega cilja ne bi bilo treba uporabiti vojaške sile. Po njegovih besedah imajo Združene države pravico do ozemlja, kar je v diplomatskih krogih že povzročilo nove napetosti med Washingtonom in Københavnom. Administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je s temi izjavami okrepila pritiske na Dansko, kar je sprožilo val kritik s strani mednarodnih zaveznikov. Millerjeve trditve sledijo prejšnjim neuspešnim poskusom odkupa otoka, ki so že v preteklosti obremenili odnose med državama. Kritiki opozarjajo, da takšna retorika spodkopava suverenost Danske in avtonomijo grenlandskega ljudstva, medtem ko ameriška stran vztraja pri strateškem pomenu otoka za varnost in gospodarske interese v Arktični regiji.

Voditeljica venezuelske opozicije Maria Corina Machado je v nastopu na televiziji Fox News izrazila pripravljenost, da svojo nedavno prejeto Nobelovo nagrado za mir deli z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ta poteza sledi poročilom o zaostritvi odnosov med Belo hišo in venezuelsko opozicijo, potem ko je Trump domnevno odrekel podporo Machadovi prav zaradi njenega prejetja te prestižne nagrade. Machado se je Trumpu javno zahvalila tudi za nedavno operacijo v Caracasu, v kateri so ameriške sile zajele Nicolása Madura in njegovo soprogo. Politična strategija Machadove očitno meri na ponovno pridobitev naklonjenosti ameriške administracije, ki je ključna za stabilizacijo razmer v Venezueli po padcu Madurovega režima. Z delitvijo priznanja želi opozicijska voditeljica pomiriti predsednika Trumpa, ki naj bi bil nezadovoljen, ker sam ni bil prejemnik nagrade za svoje posege v latinskoameriško politiko. Dogajanje odraža zapleteno dinamiko med venezuelskimi demokratičnimi silami in Washingtonom v času ključnih političnih sprememb v regiji.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v ponedeljek ostro odgovoril na opozorila predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede morebitnega vojaškega posredovanja proti narkokartelom. Petro je izjavil, da bo ponovno poprijel za orožje, če bodo ZDA izvedle vojaški napad na njegovo državo. Napetosti so se stopnjevale po Trumpovi napovedi, da bi bili lahko preprodajalci drog v Kolumbiji naslednja tarča ameriške vojske v okviru boja proti mednarodnemu kriminalu. Petro je v odzivu na družbenem omrežju X obtožil ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia, da verjame lažnim informacijam, ki so jih po njegovih besedah razširili odpuščeni obveščevalni polkovniki kolumbijske policije. Predsednik trdi, da so te dezinformacije plod kolumbijskih politikov, povezanih z mafijo, ki si želijo prekinitve odnosov med državama, da bi se trgovina s kokainom neovirano povečala. Kljub njegovim navedbam je ameriško zunanje ministrstvo že septembra lani ugotovilo, da sta pridelava koke in proizvodnja kokaina pod Petrovim vodstvom dosegli rekordne vrednosti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v Elizejski palači gostil grškega premierja Kiriakosa Micotakisa in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v okviru vrha tako imenovane koalicije voljnih. Namen srečanja v Parizu je bil okrepiti mednarodno vojaško in humanitarno pomoč Ukrajini, ki se še naprej spopada z rusko agresijo. Voditelji so razpravljali o novih oblikah podpore in usklajevanju strateških korakov med evropskimi zavezniki. Udeležba grškega premierja poudarja pomembno vlogo Grčije pri zagotavljanju logistične podpore in energetske varnosti v jugovzhodni Evropi. Macron je ob tej priložnosti poudaril nujnost enotnosti znotraj skupine držav, ki so pripravljene prevzeti aktivnejšo vlogo pri obrambi Ukrajine. Srečanje je potrdilo zavezanost sodelujočih držav k nadaljnjemu zagotavljanju vojaške opreme in finančnih sredstev za Kijev.

Nekdanji izraelski premier in sedanji vodja opozicije v knesetu Jair Lapid ter minister za diasporo Amihaj Šikli sta nedavno ameriško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike ujele predsednika Nicolása Madura, izkoristila kot neposredno opozorilo iranskim oblastem. Izraelska politika sta poudarila, da ameriški ukrepi v Južni Ameriki služijo kot dokaz odločnosti Washingtona, kar bi po njunem mnenju moral biti jasen signal Teheranu glede morebitnih prihodnjih vojaških ali političnih posledic njihovega delovanja. Izjave so sovpadle z naraščajočimi napetostmi v regiji in grožnjami nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa z novo vojno proti Iranu, ki so sledile protestom znotraj islamske republike. Analitiki poudarjajo, da gre za usklajeno retoriko, s katero Izrael spodbuja strožji pristop Združenih držav do iranskega jedrskega programa in regionalnega vpliva. Incident v Venezueli je tako postal diplomatsko orodje za stopnjevanje pritiska na iransko vodstvo, medtem ko se varnostne razmere na Bližnjem vzhodu še naprej zaostrujejo.

Izraelske zračne sile so v ponedeljek in torek izvedle niz napadov na tarče v južnem in vzhodnem delu Libanona, pri čemer so zadela tudi Sidon, tretje največje mesto v državi. V zgodnjih torkovih urah je bil v Sidonu popolnoma uničen trinadstropni trgovski objekt, libanonske oblasti pa poročajo o obsežni gmotni škodi. Napadi so se zvrstili v času povečanih napetosti in le nekaj dni pred napovedanim srečanjem libanonskih uradnikov, na katerem naj bi razpravljali o ključnem vprašanju razorožitve oboroženega gibanja Hezbolah. Libanonska vlada je dejanja ostro obsodila in jih označila za provokacijo pred pomembnimi diplomatskimi pogovori o razorožitvi. Operacije sledijo stopnjevanju nasilja v regiji, ki se je razširilo tudi na Zahodni breg, kjer so izraelske sile med nedavnimi vpadi v begunjska naselja povzročile civilne žrtve. Stopnjevanje vojaških aktivnosti neposredno vpliva na stabilnost bližnjevzhodne regije in otežuje prizadevanja za dosego trajnega premirja.

Evropski voditelji so izrazili solidarnost z Grenlandijo po ponovnih izjavah Donalda Trumpa o interesu ZDA za arktični otok. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je odzval na Trumpove pobude in poudaril, da Grenlandija ni Venezuela. Medtem je odziv Evropske unije na Trumpove izjave bil zadržan.

Po aretaciji Nicolasa Madura se je Donald Trump prvič po več mesecih pogovarjal z Joejem Scarboroughom in ponovil svoje kontroverzne izjave. Trump je kritiziral Madura, ker naj bi posnemal njegove poteze, zavrnil možnost volitev v Venezueli in nakazal na možnost ameriške okupacije države s pošiljanjem vojakov. Administracija pospešeno vlaga napore v privabljanje ameriških naftnih družb v Venezuelo, pri čemer je energetski sekretar Chris Wright nagovarjal vodilne v naftni industriji v Miamiju. Trumpova administracija naj bi začela obsežen napad na Venezuelo in celotno Latinsko Ameriko, kar naj bi bil del imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije.

Kuba je uradno potrdila smrt 32 pripadnikov svojih oboroženih sil, ki so padli med ameriško vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas. Po navedbah kubanskih oblasti so vojaki izgubili življenja med posredovanjem posebnih enot ameriške vojske Delta Force, kar je kasneje potrdil tudi predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Dogodek je povzročil val žalovanja na Kubi, kjer se z državnimi častmi spominjajo svojih padlih borcev. Ameriška operacija, katere cilj je bil domnevno usmerjen proti strukturam v Caracasu, predstavlja novo zaostritev v že tako napetih odnosih med Washingtonom, Havano in Caracasom. Incident neposredno vključuje tuje vojaške sile na ozemlju Venezuele, kar bi lahko imelo širše posledice za regionalno varnost in stabilnost v Latinski Ameriki. Podrobnosti o naravi samega spopada in natančnem mandatu kubanskih enot v Venezueli ostajajo predmet nadaljnjih analiz in poročanj.

Nova javnomnenjska raziskava inštituta Ipsos, ki je bila izvedena za potrebe tiskovne agencije, je razkrila, da le tretjina prebivalcev Združenih držav Amerike podpira vojaški napad na Venezuelo z namenom odstavitve predsednika Nicolása Madura. Rezultati kažejo na precejšnjo zadržanost ameriške javnosti do neposrednega vpletanja v notranje zadeve latinskoameriške države, saj večina vprašanih ne soglaša z agresivnim pristopom Washingtona. Poleg nizke podpore samemu napadu je raziskava izpostavila tudi globoko zaskrbljenost glede dolgotrajnosti morebitnega konflikta. Kar 72 odstotkov vprašanih Američanov je izrazilo strah pred možnostjo, da bi se Washington zapletel v dolgotrajno in izčrpavajoče vojaško posredovanje v Venezueli. Ti podatki kažejo na močan odpor javnosti do scenarijev, ki spominjajo na pretekle dolgotrajne ameriške intervencije v tujini, kar bi lahko vplivalo na nadaljnje zunanjepolitične odločitve ameriške administracije glede venezuelske krize.

Ameriški predsednik Donald Trump in kolumbijski predsednik Gustavo Petro sta se zapletla v oster verbalni spopad, ki je resno zaostril diplomatske odnose med državama. Trump je Kolumbiji zagrozil z vojaškim posredovanjem, hkrati pa je Petra obtožil vpletenosti v trgovino z mamili in ga označil za sokrivca pri širjenju narkokartelov. Odziv Bogote je bil buren; predsednik Petro je obtožbe zavrnil kot obrekovanje in Trumpu sporočil, naj preneha s širjenjem neresnic. V daljšem zapisu na družbenih omrežjih je Petro celo nakazal, da se je pripravljen ponovno oprijeti orožja, če bi bilo to potrebno za obrambo države pred, po njegovih besedah, neupravičenimi ameriškimi grožnjami. Ta zaostritev predstavlja vrhunec dolgotrajnih trenj, ki izvirajo iz Trumpovih očitkov o neučinkovitosti kolumbijskih oblasti pri uničevanju nasadov koke in proizvodnje kokaina.

Nemška vlada je v Berlinu ostro obsodila izjave nekdanjega ruskega predsednika in sedanjega namestnika predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrija Medvedjeva, ki je v svojem zadnjem javnem nastopu namignil na možnost ugrabitve nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je te grožnje izrekel v kontekstu odziva na nedavno operacijo ameriških specialnih enot, ki so po navodilih predsednika ZDA Donalda Trumpa ugrabile venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Medvedjev je Merza označil za "neonacista" in dejal, da bi bila njegova ugrabitev odličen zasuk v mednarodnem dogajanju. Tiskovni predstavnik nemške vlade Sebastian Hille je poudaril, da Berlin tovrstna dejanja najodločneje obsoja, vendar vlada kljub agresivni retoriki Kremplja za zdaj ne namerava dodatno zaostriti varnostnih ukrepov za zaščito kanclerja. Hille je dodal, da so varnostne službe, ki skrbijo za kanclerjevo varnost, med najboljšimi na svetu in da je Merz dobro zaščiten. Medvedjev, ki je v zadnjih letih postal eden najbolj radikalnih glasov v Rusiji, je še navedel, da bi bil takšen scenarij realističen in da bi nemški državljani zaradi Merzove politike trpeli manj, če bi bil odstranjen.

V ruskem zračnem napadu na Kijev sta umrli dve osebi, še tri pa so bile ranjene. Po navedbah ukrajinske državne službe za izredne razmere je bila v kijevskem okrožju Obolonskyi zadeta štirinadstropna stavba zdravstvene ustanove, kjer je izbruhnil požar. Napad se je zgodil v času, ko Ukrajina obeležuje skorajšnjo četrto obletnico začetka ruske invazije, ki jo Kremelj še naprej označuje za »posebno vojaško operacijo«. Kljub nenehnim spopadom se v diplomatskih krogih vse pogosteje omenja možnost mirovnih pogajanj, pri čemer se kot ključni posrednik med Moskvo in Kijevom pojavljajo Združene države Amerike. Nekdanji vladni pooblaščenec za rekonstrukcijo Ukrajine Tomáš Kopečný je izpostavil negotovost glede prihodnje pomoči evropskih držav, vključno s Češko, po morebitnih spremembah v vladnih sestavah. Razprave se spopadajo tudi z vprašanji o vplivu ameriške zunanje politike na mirovni proces, medtem ko razmere na fronti ostajajo napete in zaznamovane s civilnimi žrtvami.

Evropska komisija ni obsodila ponovnih prizadevanj ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem Grenlandije, kljub naraščajočemu mednarodnemu nasprotovanju. Vodja grenlandske vlade je v odzivu na Trumpove izjave poudaril, da je čas za konec "fantazij o aneksiji", medtem ko so evropske zaveznice Danske izpostavile, da morajo o prihodnosti arktičnega otoka odločati njegovi prebivalci sami. Vrh EU se je tako izognil neposredni konfrontaciji z Belo hišo, čeprav Trumpove ambicije v regiji povzročajo precejšnjo politično negotovost. Napetosti so se stopnjevale po tem, ko je Trump ponovil svoje stališče o strateškem pomenu otoka za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, kar je neposredno zavrnil København. Diplomatski pritisk se je povečal tudi zaradi drugih geopolitičnih dogodkov, vključno z razmerami v Venezueli, vendar Bruselj ostaja previden pri uradnem komentiranju ozemeljskih ambicij Washingtona. Grenlandija, ki uživa status avtonomnega ozemlja pod dansko krono, ostaja ključna točka v arktični strategiji, kjer se križajo interesi velesil glede naravnih virov in varnostnih vprašanj.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo zvečer ponovno zaostril svojo retoriko proti iranskemu režimu in napovedal, da bodo Združene države Amerike odgovorile s silovito močjo, če bo Teheran nadaljeval z uboji protestnikov. Demonstracije v Iranu so vstopile v drugi teden, napetosti pa so se stopnjevale po poročilih o uporabi smrtonosne sile s strani iranskih varnostnih sil. Trump je v svoji izjavi poudaril, da iransko vodstvo ne sme ponavljati preteklih napak pri obravnavanju ljudskega nezadovoljstva, saj bodo posledice ameriškega odziva tokrat neizprosne. Izjave prihajajo v času, ko se iranske oblasti spopadajo z obsežnimi gospodarskimi in političnimi protesti po vsej državi. Trump je poudaril, da Washington pozorno spremlja dogajanje in da svetovna javnost ne bo mirno opazovala nasilja nad civilisti. Ta poteza ameriške administracije pomeni nadaljevanje politike maksimalnega pritiska, ki jo Trump zagovarja od začetka svojega mandata, hkrati pa dodatno zaostruje že tako krhke odnose med državama. Bela hiša sicer še ni podrobno opredelila narave morebitnega vojaškega ali gospodarskega odgovora, vendar so predsednikove besede o tem, da bo Iran "udarjen zelo močno", razumljene kot neposredna grožnja z vojaškim posredovanjem.

Ameriški predsednik Donald Trump je v izjavi za javnost zavrnil trditve Moskve, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po Trumpovih besedah so ameriški nacionalnovarnostni uradniki opravili temeljito analizo dogodkov in ugotovili, da Kijev ni ciljal omenjenega objekta. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred tem trdil, da so ukrajinske sile v napadu uporabile 91 brezpilotnih letal, ki pa naj bi jih ruska obramba vsa uspešno uničila. Trumpove navedbe, ki jih je podal novinarjem na krovu predsedniškega letala Air Force One, neposredno spodkopavajo uradno verzijo Kremlja in povečujejo napetost v odnosih med Washingtonom in Moskvo. Do razhajanj v informacijah prihaja v času, ko so mirovna prizadevanja med državama že dlje časa v zastoju, Rusija pa obtožbe o napadih na svojem ozemlju pogosto uporablja kot utemeljitev za nadaljnjo vojaško agresijo v Ukrajini.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je obsodila "agresijo ZDA" in poudarila, da je Maduro še vedno predsednik. Papež Leo XIV. je pozval k ohranjanju venezuelske suverenosti. Igralka Sara Foster je pohvalila Trumpa za zajetje Madura kot osvoboditev za Venezueli. Medtem trgi niso bili pretirano prizadeti, razen skoka cene zlata. Pojavljajo se tudi ugibanja o možnih prihodnjih ameriških posredovanjih v drugih državah, kot je Mehika.

Danska premierka Mette Frederiksen in voditelji Grenlandije so ostro kritizirali ponovne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je v uradni izjavi poudarila, da pogovori o ameriškem zavzetju otoka nimajo nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice anektirati katerega koli dela danskega kraljestva. Odziv danske vlade sledi Trumpovemu intervjuju za revijo The Atlantic, v katerem je nekdanji predsednik vztrajal pri trditvi, da Združene države Grenlandijo nujno potrebujejo. Napetosti med državama so se stopnjevale po poročilih, da Bela hiša krepi prizadevanja za vzpostavitev nadzora nad tem strateško pomembnim otokom zaradi razlogov nacionalne varnosti. Trumpova administracija je v svojih načrtih Grenlandijo označila za ključno obrambno točko, vendar so danski in grenlandski predstavniki tovrstne ambicije označili za nedopustne in neskladne z mednarodnim pravom. Situacija ostaja napeta, saj Trump s svojimi izjavami še naprej izziva suverenost Danske nad avtonomnim ozemljem.

Venezuelski minister za obrambo je sporočil, da je bilo v vojaški operaciji Združenih držav Amerike ubitih več pripadnikov varnostne službe predsednika Nicolása Madura. Napad je vključeval uničenje protiletalske enote v letalskem oporišču La Carlota v Caracasu, kar se je zgodilo kmalu po tem, ko so ameriške sile zajele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju odpeljale v New York. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala z mešanimi občutki, pri čemer je šest držav — Španija, Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika in Urugvaj — izdalo skupno izjavo, v kateri so dejanje označili za nevaren precedens in izrazili globoko zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti. Združeni narodi so prav tako kritizirali ameriško posredovanje, medtem ko so dokumenti iz Bele hiše nakazali, da so bili ključni motivi za operacijo poleg boja proti trgovini z drogami tudi interesi glede naftnih virov. Razmere v Venezueli ostajajo izredno nestabilne, saj država sproža obrambne načrte proti agresiji.

V Firencah je pred konzulatom Združenih držav Amerike potekal protestni shod, na katerem so udeleženci obsodili domnevno ameriško agresijo proti Venezueli in pridržanje predsednika Nicolása Madura. Protestniki, med katerimi so bili predstavniki latinskoameriških skupnosti iz Peruja, Kube, Bolivije, Čila, Mehike in Kolumbije ter različna leva politična gibanja, so zahtevali izpustitev Madura in prenehanje imperialističnih pritiskov. Shod je minil mirno, podobni dogodki pa so se zvrstili tudi v drugih toskanskih mestih, kot sta Lucca in Viareggio. Istočasno so vlade Španije, Brazilije, Čila, Kolumbije, Mehike in Urugvaja v skupni izjavi izrazile globoko zaskrbljenost nad dogajanjem v Venezueli. Dejanja Združenih držav Amerike so označile za nevaren precedens v mednarodni politiki, ki ogroža regionalno stabilnost in suverenost države. Napetosti so neposredna posledica stopnjevanja ameriških ukrepov, ki so v preteklih tednih vključevali vojaško prisotnost v Karibih in napovedi o odločilnih akcijah proti Madurovemu režimu, kar Venezuela interpretira kot poskus nasilne zamenjave oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za revijo The Atlantic neposredno zagrozil novi vršilki dolžnosti venezuelske predsednice Delcy Rodriguez. Trump je izjavil, da bo Rodriguezova plačala višjo ceno kot njen predhodnik Nicolás Maduro, če ne bo ravnala v skladu z zahtevami Združenih držav Amerike. Grožnja sledi nedavnemu ameriškemu vojaškemu posredovanju, v katerem so enote ZDA zajele Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v ujetništvo. Čeprav je venezuelsko vrhovno sodišče po ameriški akciji za začasno voditeljico imenovalo Rodriguezovo, Trump vztraja pri popolni podreditvi ameriškim interesom. Poleg stopnjevanja napetosti z Venezuelo je Trump v istem intervjuju ponovno izpostavil svoj strateški interes za Grenlandijo, ki jo vidi kot ključno ozemlje za potrebe ZDA. Napetost v regiji ostaja visoka, saj Washington neposredno vpliva na prenos oblasti v Caracasu, hkrati pa Trump napoveduje stroge ukrepe proti vsem, ki bi nasprotovali ameriškemu nadzoru nad venezuelskimi viri in politično ureditvijo.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v nedeljskem nastopu v oddaji Meet the Press na televiziji NBC izjavil, da bi morala biti kubanska vlada močno zaskrbljena zaradi trenutnih razmer v državi. Rubio je poudaril, da so kubanski voditelji v velikih težavah, vendar ob vprašanju o morebitnem vojaškem posredovanju Združenih držav Amerike ni podal konkretnih napovedi o prihodnjih operacijah. Izjave novega vodje ameriške diplomacije odražajo zaostreno stališče administracije do komunističnega režima v Havani. Po Rubiovih besedah notranje napetosti na otoku in gospodarska kriza resno ogrožajo stabilnost tamkajšnjih oblasti. Državni sekretar je s svojimi opozorili nakazal, da bodo Združene države Amerike pozorno spremljale dogajanje in se odzivale na morebitno stopnjevanje represije s strani kubanskega režima.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v nedeljskem pogovoru za televizijo NBC izjavil, da bo Kuba naslednja država, proti kateri bodo Združene države Amerike usmerile svoje dejavnosti po izvedbi operacije proti Venezueli. Rubio je poudaril, da se tamkajšnji komunistični režim nahaja v resnih težavah, kar Washingtonu odpira prostor za ostrejše ukrepanje. Izjave so bile podane v oddaji Meet the Press, kjer je Rubio jasno nakazal, da administracija predsednika Donalda Trumpa načrtuje stopnjevanje pritiska na Havano z namenom spremembe političnega sistema na otoku. Čeprav podrobnosti o prihodnjih ukrepih niso bile razkrite, napovedi kažejo na premik k agresivnejši strategiji v Latinski Ameriki. Gre za nadaljevanje politike izolacije komunističnih režimov v regiji, ki jo Rubio, sam kubanskega rodu, zagovarja že dlje časa. Analitiki ocenjujejo, da bi to lahko pomenilo nove ekonomske sankcije ali dodatno podporo opozicijskim gibanjem na Kubi.

Donald Trump je po napadu na Venezuelo zagrozil s potencialno vojaško operacijo v Kolumbiji in ponovil, da potrebujejo Grenlandijo, saj naj bi bila Danska nezmožna skrbeti zanjo. Opozoril je tudi Kubo in Mehiko. Poleg tega je dejal, da bo predsednica Venezuele Delcy Rodriguez doživela usodo Madura, če ne bo poslušala nasvetov ZDA.

V Grčiji se je razplamtel oster politični spor zaradi izjav premierja Kiriakosa Micotakisa glede ameriške vojaške operacije v Venezueli, v kateri je bil pridržan Nicolas Maduro. Voditelji opozicijskih strank so premierju očitali pomanjkanje spoštovanja do mednarodnega prava, potem ko je Micotakis padec Madurovega režima pozdravil in ga označil za brutalno diktaturo, hkrati pa se je izognil komentiranju pravne legitimnosti same ameriške intervencije. Nekdanji premier Antonis Samaras je poudaril, da načela mednarodnega prava ne smejo biti selektivna, medtem ko je voditelj stranke PASOK Nikos Andrulakis premierjeve besede označil za nesprejemljive in v nasprotju z zgodovinsko držo Grčije. Sokrates Famellos iz opozicije je opozoril, da takšno stališče državo sramoti in bi lahko posredno upravičilo morebitno prihodnjo agresijo Turčije pod vodstvom Recepa Tayyipa Erdogana. Politična razprava se tako seli na področje nacionalne varnosti in verodostojnosti grške zunanje politike v okviru širših mednarodnih odnosov.

Ameriška vojska je v soboto popoldne v prestolnici Caracas izvedla obsežno vojaško operacijo, med katero so zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Po poročanju tujih medijev so Madura nemudoma prepeljali v Združene države Amerike, kjer je pristal v oporišču letalske nacionalne garde Stewart severno od New Yorka. Viri navajajo, da bo pridržan v enem izmed strogo varovanih zaporov v New Yorku, postopek pred ameriškim sodiščem pa naj bi se po napovedih televizijske mreže CNN začel že v ponedeljek. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških prizadevanj za odstranitev Madura z oblasti. Medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje z obtožbami o terorizmu in zagotavljanjem dostopa do naftnih virov, podporniki venezuelskega voditelja dejanje označujejo za državni terorizem in nezakonito ugrabitev tuje državne vodje. Razmere v regiji ostajajo izredno napete, saj je mednarodna skupnost glede legitimnosti ameriškega posega močno razdeljena.

Donald Trump je objavil posnetek, v katerem se posmehuje Nicolasu Maduru, medtem ko so se pojavile informacije o ameriški pripravljenosti na prevzem vodenja Venezuele. Maduro je bil prikazan kot poraženec, kar je okrepilo vtis o ameriškem vplivu.

Po prijetju Nicolása Madura so se pojavili pozivi uradnika ameriškega ministrstva za domovinsko varnost, naj se Venezuelci v ZDA prostovoljno vrnejo v domovino. Donald Trump je začasni predsednici Delcy Rodriguez zagrozil z 'višjo ceno'. Venezuelski socialistični diktator Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores sta se po poročilih znašla pred ameriškim zveznim sodiščem, kjer sta se soočila z obtožbami o narkoterorizmu. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je obsodila »brez precedana« ameriško vojaško agresijo proti Venezueli, ki je kulminirala z »nezakonito ugrabitvijo« predsednika Nicolása Madura. Trgi se na prijetje Madura niso odzvali burno, opazna pa je bila rast zlata.

Posebne enote ameriške vojske so po poročilih izvedle vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so pridržale in odpeljale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Dogodek pomeni drastično stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj gre za neposredno vojaško posredovanje z namenom odstranitve tujega voditelja. Akcija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, odpira številna vprašanja o mednarodnem pravu in suverenosti držav v sodobnem svetovnem redu. Operacija je povzročila buren odziv v mednarodni skupnosti, saj so kritiki dejanje označili za ugrabitev, ki so jo izvedli tisti, ki vladajo brez odgovornosti. Po prvih informacijah so ameriške sile v prestolnici Venezuela delovale hitro, podrobnosti o morebitnih žrtvah med operacijo pa še niso v celoti znane. Ameriška administracija je Madurov režim že dlje časa označevala za nelegitimen in tiranski, kar je služilo kot podlaga za tovrstno radikalno potezo.

Združene države Amerike so v začetku januarja 2026 izvedle bliskovito vojaško operacijo, imenovano "Absolute Resolve", v kateri so v Caracasu prijele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriške posebne enote Delta so operacijo izvedle po nalogu predsednika Donalda Trumpa, ki je akcijo spremljal v živo iz svojega letovišča Mar-a-Lago. Maduro je bil po zajetju nemudoma odstranjen iz države, ameriško ministrstvo za pravosodje pa je proti njemu in njegovi soprogi že vložilo uradno obtožnico zaradi domnevnega narko-terorizma. Operacija je sprožila ostre mednarodne odzive in razprave o kršenju mednarodnega prava. Medtem ko je Trump v svojih izjavah že podvomil v sposobnost opozicijske voditeljice Marie Corine Machado za vodenje države, je podpredsednica Venezuele Delcy Rodriguez po nekaterih navedbah izrazila pripravljenost na sodelovanje z Washingtonom. Dogajanje v Venezueli ostaja napeto, saj prestolnico nadzorujejo oborožene sile, mednarodna skupnost pa je zaradi enostranskega vojaškega posega razdeljena. Kritiki, med njimi brazilski predsednik Lula in novi župan New Yorka Zohran Mamdani, so dejanje označili za vojno napoved in nevaren precedens v Latinski Ameriki.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki specialnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki naj bi po nekaterih poročilih trajala le pol ure, je bila izvedena brez ameriških žrtev. Dogodek je v ameriških medijih sprožil val odzivov; medtem ko nekateri analitiki operacijo označujejo za strateško uspešno potezo, ki bo utrdila vpliv ZDA na zahodni polobli, drugi opozarjajo na morebitne varnostne posledice. Televizijska mreža ABC je v svojem poročanju izpostavila zaskrbljenost glede morebitnih povračilnih ukrepov, vključno s terorističnimi napadi na ameriških tleh, ki bi jih lahko sprožili narko karteli ali privrženci zajetega voditelja. Po drugi strani so analitični zapisi operacijo označili za demonstracijo moči, ki bo verjetno prisilila preostale države v regiji k strateškemu popuščanju pred ameriškimi interesi. Kljub medijskim polemikam ameriška administracija poudarja uspeh operacije pri odstavitvi dolgoletnega venezuelskega diktatorja.

Posebne enote ameriške mornariške pehote so v bliskoviti nočni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija se je začela v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026, ko so ameriške sile vstopile v prestolnico in napadle ključne točke, vključno z največjim vojaškim kompleksom Fuerte Tiuna, kjer so po poročilih odjeknile silovite eksplozije. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh akcije in objavil fotografijo pridržanega Madura, ki ga ameriško pravosodje obtožuje narkoterorizma in nezakonitega posedovanja orožja. Medtem ko so nekatere latinskoameriške države aretacijo proslavile, Rusija zahteva takojšnjo izpustitev Madura, italijanska vlada pa ostaja previdna. Brazilija je v odzivu na dogodke za predsednico Venezuele že priznala dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Na brazilsko-venezuelski meji razmere ostajajo mirne, vendar pod strogim nadzorom brazilskih oblasti. V Venezueli so po aretaciji aktivirali obrambni svet, država pa se sooča z negotovostjo glede prihodnjega političnega vodstva in stabilnosti.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v nagovoru na državni televiziji ostro zahtevala takojšnjo izpustitev predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores, ki so ju pridržale ameriške sile. Rodríguezova je poudarila, da v Venezueli obstaja le en legitimen predsednik, in državljane pozvala k enotnosti ter obrambi pred, po njenih besedah, agresijo in poskusi zasužnjevanja s strani Združenih držav Amerike. Po navedbah podpredsednice je cilj ameriške operacije nasilna menjava režima z namenom prevzema nadzora nad bogatimi energetskimi in naravnimi viri države. Zaradi nastalih razmer je venezuelska vlada aktivirala vse državne strukture, vključno s sistemi za varnost državljanov in nacionalno obrambo, da bi zavarovali suverenost in ozemeljsko celovitost države. Rodríguezova je poročala o množičnem odzivu prebivalstva, ki se je v podporo vladi podalo na ulice, hkrati pa je bila odrejena mobilizacija Nacionalnih bolivarskih oboroženih sil in ljudskih milic. Pred svojim zajetjem je predsednik Maduro podpisal odlok o izrednem stanju zaradi zunanjih motenj (conmoción externa), ki je bil že posredovan ustavnemu sodišču v presojo.

Mednarodna skupnost se je ostro odzvala na ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, v katerem so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je prek svojega tiskovnega predstavnika izrazil globoko zaskrbljenost in opozoril, da takšna dejanja predstavljajo nevaren precedens ter kršitev ustanovne listine ZN in mednarodnega prava. Kitajska je operacijo označila za hegemonistično vedenje, ki neposredno ogroža suverenost Venezuele ter stabilnost v Latinski Ameriki. Znotraj Evropske unije sta se odzvali Španija in Francija. Španski premier Pedro Sánchez je poudaril, da Madrid kljub nepriznavanju Madurovega režima ne more podpreti posega, ki krši mednarodno pravo in regijo potiska v destabilizacijo. ZDA so operacijo izvedle po seriji eksplozij v Caracasu, ameriški predsednik Donald Trump pa je po zajetju potrdil, da so Madura odpeljali na ozemlje Združenih držav Amerike. Operacija sledi neuspešnim poskusom Washingtona, da bi k sodelovanju pritegnili podpredsednico Delcy Rodríguez.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov in venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez sta v telefonskem pogovoru ostro obsodila nedavne ameriške zračne napade na Caracas in več drugih venezuelskih zveznih držav. Lavrov je v imenu Moskve izrazil trdno solidarnost z venezuelskim ljudstvom ter poudaril, da gre za resno kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov. Rusija je napovedala nadaljevanje podpore bolivarianski vladi pri zaščiti nacionalne suverenosti in interesov države, obe strani pa sta se zavzeli za iskanje rešitve prek dialoga, da bi preprečili nadaljnje stopnjevanje nasilja. Ameriška vojaška operacija, ki jo Moskva označuje za agresijo, je vključevala bombardiranje strateških ciljev v prestolnici ter državah Miranda, Aragua in La Guaira. Po poročanju nekaterih virov naj bi administracija Donalda Trumpa z oživitvijo Monroejeve doktrine skušala vzpostaviti nadzor nad obsežnimi energetskimi viri Venezuele in v državi nastaviti marionetno vlado. Razmere ostajajo izjemno napete, saj je Caracas uradno obtožil Washington flagrantnega kršenja mednarodnih norm, medtem ko Rusija in Venezuela potrjujeta zavezanost h krepitvi svojega strateškega partnerstva.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci potrdil, da so operacijo izvedli v okviru obtožnice za trgovino z mamili, zaradi katere je bila za Madurom razpisana nagrada v višini 15 milijonov dolarjev. Po uradnih navedbah sta bila Maduro in Floresova prepeljana na krov ameriške vojaške ladje USS Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Čeprav so nekatere kritike usmerjene v zakonitost tovrstnega posredovanja, ameriška administracija poudarja, da je bila akcija nujna za ustavitev narkoterorizma. Trump je ob zajetju na družbenem omrežju Truth Social objavil tudi slikovno gradivo operacije, ki ga nekateri mediji opisujejo kot politično provokacijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile v okviru operacije proti venezuelskemu voditelju Nicolásu Maduru likvidirale celotno kubansko predsedniško gardo, ki je varovala Madura. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da je v nočni operaciji življenje izgubilo večje število kubanskih državljanov, njihovo odločitev za varovanje venezuelskega voditelja pa je označil za napačno. Po njegovih besedah so bili ti ukrepi nujni za dosego ciljev operacije v regiji. Ob robu napovedi o zajetju ali nevtralizaciji Madura sta Trump in senator Marco Rubio poslala ostra opozorila tudi voditeljem Kolumbije in Kube. Ameriška administracija s tem signalizira povečan pritisk na zaveznike prejšnjega venezuelskega režima in napoveduje ostrejšo zunanjo politiko v Latinski Ameriki. Dogajanje kaže na neposredno vojaško in politično zaostrovanje razmer, ki bi lahko korenito spremenilo geopolitično sliko celotne regije.

Letalo z odstavljenim venezuelskim voditeljem Nicolásom Madurom je v soboto pristalo na mednarodnem letališču Stewart v zvezni državi New York. Maduro, ki je na poti v spremstvu soproge Cilie Flores, bo po pristanku prepeljan v pripor v New Yorku. Ta dogodek predstavlja vrhunec političnih pretresov v Venezueli, ki so privedli do njegovega padca z oblasti in kasnejše izročitve ameriškim oblastem. Združeni narodi so se na dogajanje odzvali previdno; generalni sekretar Antonio Guterres je ameriške ukrepe označil za nevaren precedens v mednarodni politiki. Za ponedeljek je že sklicana seja Varnostnega sveta ZN, na kateri bodo razpravljali o pravnih in diplomatskih posledicah Madurove aretacije ter prihodnosti Venezuele. Pričakuje se, da bo postopek proti nekdanjemu predsedniku vključeval obtožbe o kršitvah človekovih pravic in dejavnostih, povezanih s trgovino z drogami, kar je bil osrednji razlog za dolgoletne napetosti med Caracasom in Washingtonom.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaški zračni napad na tarče v Venezueli, kar predstavlja prvo tovrstno posredovanje na celini v zadnjih treh desetletjih. Operacija je vključevala bombardiranje uradnih vladnih poslopij in vojaških baz v prestolnici Caracas, kjer so odjeknile številne eksplozije. Dogodek je sprožil takojšen mednarodni odziv, pri čemer se je britanski premier Keir Starmer že distanciral od napadov in poudaril, da Združeno kraljestvo pri operaciji ni sodelovalo na nikakršen način. Napad se je zgodil po mesecih stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ko so ameriški uradniki že predhodno napovedovali ostrejše ukrepe proti administraciji Nicolása Madura. Trumpova administracija je operacijo označila za napad na kirurško izbrane cilje, medtem ko venezuelska stran dogajanje opisuje kot imperialistično agresijo in kršitev suverenosti. Britanska vlada namerava v kratkem vzpostaviti stik z Belo hišo, da bi pridobila podrobnejše informacije o dejanskem stanju na terenu in razlogih za nenadno vojaško posredovanje.

Ameriške posebne enote Delta Force so v nočni operaciji v Caracasu prijele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in ga prepeljale iz države. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije in ob tem poudaril veljavnost Monroejeve doktrine, s čimer je utemeljil vojaško posredovanje v regiji. Po navedbah ameriške vlade je bil Madurov odvzem prostosti nujen korak k končanju njegovega dolgoletnega režima, ki ga Washington označuje za narko-terorističnega. Medtem ko so Združene države Amerike z vojaško akcijo ustvarile nova dejstva na terenu, so se iz Evropske unije odzvali bolj zadržano. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila potrebo po spoštovanju mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov. Evropska stran se zavzema za mirno in demokratično tranzicijo v Venezueli, kar kaže na razhajanja v pristopih med Washingtonom in Brusljem glede reševanja krize v tej južnoameriški državi.

Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo globoko pretresenost in ostro obsodilo vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo uporabo sile proti suvereni državi in zajetje predsednika Nicolása Madura. Peking je ukrepe administracije Donalda Trumpa označil za nedopustno kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Do zaostritve je prišlo po dolgotrajnem obdobju naraščajočih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale vojaško prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti mamilarskim kartelom. Operacija, ki jo je ukazal Donald Trump, predstavlja vrhunec ameriških prizadevanj za zamenjavo oblasti v Caracasu. Kitajska diplomacija je v svojem odzivu poudarila, da uporaba nasilja ne more biti sredstvo za reševanje političnih vprašanj. Napad se je zgodil kljub predhodnim opozorilom Venezuele in njenih zaveznic, med njimi Rusije in Kitajske, ki so že v preteklih mesecih opozarjali na nevarnost destabilizacije celotne latinskoameriške regije. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko se mednarodna skupnost sooča z novo politično krizo, ki bi lahko vplivala na globalne energetske trge in geopolitično ravnovesje v regiji.

Združene države Amerike so izvedle serijo vojaških napadov z bombami in raketami na cilje v Venezueli, kar predstavlja močno stopnjevanje napetosti med državama. Administracija predsednika Donalda Trumpa je operacijo utemeljila z namero, da predsednika Nicolása Madura privede pred sodišče, medtem ko so nekdanji visoki uradniki Bele hiše v izjavah za javnost namignili, da so cilji širši in vključujejo destabilizacijo komunističnega režima na Kubi. Venezuelska vlada je po napadih sporočila, da ameriškim silam ni uspelo ustrahovati prebivalstva in da so uničile le del načrtovanih ciljev. Notranji minister je državljane pozval k zaupanju v vlado. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala s kritiko; Mehika je pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum Pardo ostro obsodila enostransko vojaško posredovanje in ga označila za neposredno kršitev ustanovne listine Združenih narodov. Operacija sledi večmesečnemu stopnjevanju pritiska, vključno s prikritimi operacijami Cie in povečano vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Ameriški uradniki so že v preteklosti venezuelske vojaške strukture povezovali s trgovino z mamilu, kar je služilo kot podlaga za trenutno ofenzivo. Analitiki opozarjajo, da bi ti napadi lahko povzročili širšo regionalno nestabilnost, ki bi neposredno vplivala na varnostne razmere v celotni zahodni polobli.